-
1 friend
[frend]1) (someone who knows and likes another person very well: He is my best friend.) prijatelj2) (a person who acts in a friendly and generous way to people etc he or she does not know: a friend to animals.) ljubitelj•- friendly
- friendship
- make friends with
- make friends* * *I [frend]nounprijatelj(ica), tovariš(ica), kolega, -gica; znanec, -nka; pomočnik, podpornik, -nicato make friends — skleniti prijateljstvo; spraviti, pobotati seII [frend]transitive verbpoetically nuditi prijateljsko pomoč; prijateljsko ravnati -
2 true
[tru:]1) ((negative untrue) telling of something that really happened; not invented; agreeing with fact; not wrong: That is a true statement; Is it true that you did not steal the ring?) resničen2) ((negative untrue) accurate: They don't have a true idea of its importance.) pravi3) ((negative untrue) faithful; loyal: He has been a true friend.) resničen4) (properly so called: A spider is not a true insect.) pravi•- trueness- truly* * *I [tru:]1.adjectiveresničnen; pravi, pravičen; pristen; veren (prepis itd.); zvest, lojalen, vdan, zanesljiv; ohs pošten, iskren, resnicoljuben, stanoviten, vesten; točen, predpisen (teža, čas itd.); pravilen; juridically zakonit; raven, gladek (zemljišče, tla); technical točen, pravilen (položaj); uravnotežen; biology čiste rasetrue copy — veren, točen prepistrue friend — pravi, zvest prijateljtrue to oneself — zvest, dosleden sam sehitrue to life ve — ren, realno prikazanis it true that...? — je res, da...'?(it is) true — res (je), resnično, zares, resda, seveda, vsekakortrue he is an artist — res (vsekakor, resnično) on je umetnikto come true — uresničiti se, potrditi se, izpolniti se (sanje, želja)to prove (to be) true — izkazati se za resnično, za pravo;2.adverbresnično; zaresto shoot true — točno streljati; zadeti;3.noun the true — (kar je) resnično (pravilno, točno)in true — pravilno, točnoout of true — nepravilno, napačno, netočnoII [tru:]transitive verbtechnical dobro (točno, pravilno) izvesti, uravnati, naravnati; centrirati (kolo itd.) -
3 sound
I adjective1) (strong or in good condition: The foundations of the house are not very sound; He's 87, but he's still sound in mind and body.) zdrav2) ((of sleep) deep: She's a very sound sleeper.) trden3) (full; thorough: a sound basic training.) temeljit4) (accurate; free from mistakes: a sound piece of work.) brez napake5) (having or showing good judgement or good sense: His advice is always very sound.) pameten•- soundly- soundness
- sound asleep II 1. noun1) (the impressions transmitted to the brain by the sense of hearing: a barrage of sound; ( also adjective) sound waves.) zvok; zvočen2) (something that is, or can be, heard: The sounds were coming from the garage.) zvok3) (the impression created in the mind by a piece of news, a description etc: I didn't like the sound of her hairstyle at all!) podoba2. verb1) (to (cause something to) make a sound: Sound the bell!; The bell sounded.) zveneti2) (to signal (something) by making a sound: Sound the alarm!) (po)zvoniti3) ((of something heard or read) to make a particular impression; to seem; to appear: Your singing sounded very good; That sounds like a train.) slišati se; zdeti se4) (to pronounce: In the word `pneumonia', the letter p is not sounded.) izgovoriti5) (to examine by tapping and listening carefully: She sounded the patient's chest.) osluškovati•- soundlessly
- sound effects
- soundproof 3. verb(to make (walls, a room etc) soundproof.) zvočno izoliratiIII verb(to measure the depth of (water etc).) sondirati- sounding- sound out* * *I [sáund]nounzvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha; figuratively vtis; pomen, smisel; obsolete sporočilo, naznanilothe sound of a bell — glas zvona, zvonjenjeI don't like the sound of it — to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v reduthere was much sound but little sense in his speech — njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idejII [sáund]intransitive verbzveneti, doneti, razlegati se; figuratively zdeti se, delati vtis, slišati se; transitive verb music trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasitito sound s.o.'s lungs — osluškovati komu pljučato sound s.o.'s praises — peti komu hvaloit sounds as if he was keeping something back — to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)it did not sound like his voice — ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glasto sound off American slang odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imenato sound in — iti za; glasiti se naIII [sáund]1.adjective ( soundly adverb)zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi; juridically veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje; economy soliden, zanesljiv; solventensound as a bell, as sound as a roach — zdrav kot ribasound advice — dober, poraben nasvetsound currency economy zdrava valutaa sound objection — utemeljen, tehten ugovorsound timber — zdrav, jeder lesis he quite sound in mind? — je (on) čisto pri pravi pameti?to get a sound whipping — biti pošteno našeškan (tepen);2.adverbtrdno, globoko; zeloto be sound asleep, to sleep sound — trdno, globoko spatiIV [sáund]1.nounmedicinesonda; nautical merjenje globine; nautical grezilo, svinčnica;2.transitive verb nautical(s svinčnico) meriti (globino), preiskovati (dno), določiti globočino vode (v ladijskem trupu); medicine preiskovati, pregledati (sečni mehur) s sondo; figuratively oprezno pretipati; sondirati mišljenje (kake osebe); intransitive verb meriti globočino; (o kitu) potopiti se do dnato sound s.o. on (about) — pretipati koga gledéto sound out s.o.'s views — skušati zvedeti stališča kake osebeV [sáund]nounmorska ožina; obsolete morski rokav; zoology ribji mehur; zoology sipa
См. также в других словарях:
Slovene punctuation — Punctuation marks are one or two part graphical marks used in writing, denoting tonal progress, pauses, sentence type (syntactic use), abbreviations, et cetera.Marks used in Slovene include full stops (.), question marks (?), exclamation marks… … Wikipedia
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brȁt — m 〈zb. brȁća〉 1. {{001f}}muškarac drugoj osobi koja je rođena od istih roditelja; rođeni brat, pravi brat (za razliku od polubrata, koji je od jednog zajedničkog roditelja) 2. {{001f}}term. pripadnik neke organizacije prema drugim pripadnicima… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
brat — brȁt m <zb. brȁća> DEFINICIJA 1. muškarac drugoj osobi koja je rođena od istih roditelja, rođeni brat, pravi brat (za razliku od polubrata, koji je od jednog zajedničkog roditelja) 2. term. pripadnik neke organizacije prema drugim… … Hrvatski jezični portal
Cezar — Cézar, Gaj Julije (100 44. pr. Kr.) DEFINICIJA rimski vojskovođa, državnik, povjesničar i diktator; zbog autokratskih težnji i navodne ambicije da ukine Republiku i proglasi se carem ubijen u republikanskoj uroti koju je predvodio njegov… … Hrvatski jezični portal
beséda — e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bíti — bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gospód — a m, im. mn. gospódje stil. gospódi (ọ̑) 1. spoštljivo naslov za odraslega moškega: sedež mi je ponudil prijazen gospod; za pot je vprašal starejšega gospoda / kot nagovor: gospod, koliko je ura? spoštovane gospe in gospodje; kot pristavek k… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèprávi — a o prid. (ȅ ȃ) ki ni pravi: dal mu je neprave podatke; navedel je nepravi vzrok za svojo odsotnost / ekspr. kdor spremlja človeka samo v sreči, je nepravi prijatelj / s svojo prošnjo je prišel ob nepravem času; lotiti se česa z nepravimi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
radožívec — vca m (ȋ) knjiž. radoživ človek: njegov prijatelj je pravi radoživec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
